APDEJT.si

Potem ko sta ZDA in Evropska unija konec tedna dosegli trgovinski dogovor, po katerem bo za EU veljala 15-odstotna carina, so se delniške borze v ponedeljek odprle z rastjo, vendar so se cene delnic čez dan znižale. Na Wall Streetu so se cene delnic večinoma zvišale, medtem ko so na evropskih borzah padle. Vrednost ameriškega dolarja se je zvišala. Optimizem trgov glede dogovora med ZDA in EU je bil kratkotrajen.

Na Wall Streetu sta v ponedeljek indeksa S&P 500 in Nasdaq dosegla nove rekordne ravni. Trgovanje je potekalo previdno, saj se vlagatelji pripravljajo na objavo poslovnih rezultatov velikih tehnoloških podjetij in zasedanje ameriške centralne banke. Evropske borze so medtem zabeležile preobrat in se gibale v pozitivni smeri.

Cena bakra na mednarodnih trgih se je zvišala po sklenitvi carinskega sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, s čimer se je preprečila morebitna trgovinska vojna. Sporazum določa 15-odstotno carino na evropske izdelke ter predvideva nakup energije in vojaške opreme s strani EU.

Evropske vlade in podjetja so se na okvirni trgovinski sporazum z ZDA odzvale z mešanico olajšanja in zaskrbljenosti, saj so ga ocenile kot neuravnoteženega. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je kljub negodovanju nekaterih držav članic in poslovnih organizacij poudaril, da je carinski sporazum boljša možnost kot trgovinska vojna med EU in ZDA.

Objave o trgovinskih sporazumih med ZDA in Evropsko unijo, zlasti glede znižanja carin, so pozitivno vplivale na evropske borze. Sporazum, ki vključuje 15-odstotno carino, je prinesel optimizem na trge, medtem ko so se blagovne borze prejšnji teden gibale mešano, na kar so vplivala tudi Trumpova prizadevanja za znižanje carin z Japonsko in EU.

Španska gospodarska zbornica v Alicanteju je napovedala, da bodo carine Donalda Trumpa vplivale tudi na izvoz v Evropo. Medtem je italijanski poslanec Federico Casasco opozoril, da bodo carine EU-ZDA vplivale na konkurenčnost in proizvodne stroške, zato je predlagal ciljno kvantitativno sproščanje (QE) za industrijo, zdravstvo in varnost. Poudaril je, da so se pogajanja osredotočila na omejevanje škode in ne na zaščito evropske industrije, kar bi lahko ogrozilo italijanski izvoz. V luči dogovora o carinah, ki predvideva 15-odstotne carine na večino izdelkov, je Evropska unija odgovorna za pogajanja o sektorskih podrobnostih, vključno s kmetijstvom.

Nemški kancler je izrazil olajšanje ob doseženem trgovinskem dogovoru z ZDA, čeprav je splošno vzdušje v EU po dogovoru z Donaldom Trumpom nekoliko "ernüchterung" (streznitev). Dogovor je sicer preprečil trgovinsko vojno, vendar naj bi ga morale članice EU sprejeti zaradi pomanjkanja alternative. Medtem ko nekateri v Bruslju dogovor označujejo kot "najboljši možni", ga drugi kritizirajo kot sporazum, kjer so bile EU izsile znatne koncesije. V primerjavi s tem naj bi Velika Britanija dosegla bistveno boljši trgovinski dogovor, kar postavlja pod vprašaj moč EU kot "velikega gospodarskega bloka".

Ameriške carine v višini 15 odstotkov naj bi se nanašale tudi na farmacevtski izvoz, ki je skupaj s polprevodniki predstavljal večino irskega izvoza v ZDA v letu 2024. Direktor irske destilarne Boann Pat Cooney je opozoril, da bodo 15-odstotne carine na irski viski imele “resen” vpliv in pozval vlado k podpori domačim podjetjem.

Nedavno sklenjeni trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki predvideva 15-odstotne carine na evropsko blago, je v Evropi sprožil mešane odzive. Medtem ko ga je Italija označila za 'vzdržnega', so se v Franciji in Nemčiji pojavile ostre kritike glede 'podreditve' EU zahtevam ZDA, nekateri so ga celo označili za 'katastrofo' za Evropo. Izvozniki na Irskem so sporazum ocenili kot 'ne preveč dober'. Bela hiša je Trumpa povišala v 'glavnega pogajalca', a nekateri ameriški novinarji so dogovor kritizirali kot 'davčno povišanje za ameriške potrošnike', drugi pa kot 'enostranski sporazum', ki bo škodoval gospodarstvom na obeh straneh Atlantika. Prav tako se je pojavila zaskrbljenost glede zaveze EU o nakupu 750 milijard dolarjev ameriške energije, ki bo težko dosegljiva. Finančni trgi so se sprva odzvali pozitivno, kasneje pa so evropske borze, zlasti v Nemčiji, padle. V ospredju pa so tudi pogovori med ZDA in Kitajsko o carinski prekinitvi v Švedski in zaskrbljenost brazilskih pridelovalcev kave zaradi morebitnih Trumpovih carin. Irska je medtem zabeležila krčenje gospodarstva zaradi grožnje s carinami ZDA.

Viri poročajo, da sta EU in ZDA blizu dogovora o 15-odstotnih uvoznih carinah na nekatere evropske izdelke, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. EU je pripravila povračilne ukrepe v vrednosti skoraj 100 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj. Rast na evropskih borzah je bila deloma posledica optimizma zaradi ameriškega trgovinskega sporazuma z Japonsko, kar je spodbudilo upanje na podoben dogovor med EU in ZDA, zlasti za avtomobilski sektor. Nemški kancler je omenil nujnost odločitev.

EU se pripravlja na uvedbo 30-odstotnih carin na uvoz iz ZDA, če ne bo dosežen trgovinski sporazum, vendar pa ameriški predsednik Trump ponuja znižanje teh carin v zameno za večjo odprtost evropskega trga za ameriška podjetja. Dogovor med ZDA in Japonsko je sicer v Bruslju vzbudil upanje po hitri rešitvi, a se EU kljub temu pripravlja na najslabši scenarij.

Evropske borze so zabeležile rast po trgovinskem dogovoru med ZDA in Japonsko, kar je povečalo optimizem vlagateljev glede podobnega sporazuma med EU in ZDA. EU in Japonska sta se prav tako dogovorili o poglobitvi gospodarskega sodelovanja za zaščito pred gospodarskimi pritiski, vključno z ameriško carinsko politiko in napetostmi s Kitajsko. Pospešeno je bilo tudi sprejemanje proti-carin s strani EU, s ponovnimi pogovori med evropskim komisarjem za trgovino in ameriškim trgovinskim ministrom.

Azijske borze so v sredo zabeležile rast, predvsem tokijska, potem ko sta ZDA in Japonska dosegli trgovinski sporazum. Vlagatelje je dogovor spodbudil, saj bodo ZDA na uvoz japonskih izdelkov, vključno z avtomobili, namesto predlaganih 25 odstotkov zaračunavale 15-odstotne carine. To je močno vplivalo na rast delnic japonskih avtomobilskih proizvajalcev, kar je prispevalo k najvišji ravni indeksa Nikkei v zadnjem letu. Optimizem se je prenesel tudi na evropske borze, kjer so prav tako poskočile delnice avtomobilskih velikanov, saj sporazum vzbuja upanje, da bi se lahko podobni ugodni carinski pogoji razširili tudi na druge velike izvoznike.

Ameriški predsednik Donald Trump je na platformi Truth Social naznanil sklenitev »ogromnega dogovora« z Japonsko, ki vključuje 15-odstotne carine, in ga označil za nekaj, česar »še nikoli ni bilo«. To sporočilo je spodbudilo rast na evropskih borzah, ki so danes odprle v zelenem, saj so vlagatelji optimistično sprejeli novi tarifni sporazum med ZDA in Japonsko, ki vključuje »vzajemne« tarife v višini 15 %.

Atenska borza je današnje trgovanje (22. julij 2025) odprla s padcem 0,87 %, kar sovpada s padcem na večjih evropskih trgih. Splošni indeks cen je ob 11:00 uri dosegel 1.953,34 točke, kar pomeni padec za 0,78 %. Med delnicami sta največji padec zabeležili Mathios Refractories (-8,43 %) in Mermeren (-5,67 %).

Evropske borze so danes odprle v rdečem, saj so se vlagatelji osredotočili na prihajajočo sejo Evropske centralne banke (ECB) v četrtek, kjer se pričakuje, da bodo obrestne mere ostale nespremenjene pri 2 %. Poleg tega bodo pomembni tudi četrtletni poslovni rezultati podjetij. Na Portugalskem bo teden zaznamovan z objavo rezultatov podjetij, kot so Galp, Altri, NOS in REN, ter s podpisom protokola za študijo o korelaciji.

Lizbonska borza je danes zaključila pod gladino, z zelo skromnimi dobički, medtem ko so glavne evropske borze beležile porast za približno 1%. Kljub splošnim rastim v Evropi, so delnice energetskih podjetij in trgovca Jerónimo Martins preprečile boljše rezultate borze PSI.